Flp 2,1–18: Skrivnost Božjega delovanja od znotraj

Preberi Pismo Filipljanom 2,1–18

Celotni odlomek predstavlja Pavlovo spodbudo krščanski skupnosti v Filípih. Je v dveh delih (v. 1–5 in 12–16), ki oklepata šokantno kristološko himno (v. 6–11), eno najpomembnejših v Novi zavezi, v kateri je podana vizija Mesijeve izpraznitve in poveličanja. V. 17–18 odlomek zaključita s poudarkom na veselju, ki je temeljni ton celotnega Pisma Filipljanom. Gre pravzaprav za nadaljevanje spodbude, ki se je začela že v 1,27–30, saj nadaljuje nekatere tam izpostavljene téme (edinost, udeleženost v Mesijevem trpljenju).

2,1 Štirje viri oziroma studenci, iz katerih se napaja dejavnost Jezusovih učencev. Pavel izhaja iz predpostavke, da so te izkušnje skupne vsem verujočim; da so tako zelo očitne in konkretne, da lahko iz njih izvaja praktične posledice. Vse te »stvari« so aktivne in aktivirajoče.

Možna pa je tudi razlaga, da Pavel tukaj meri na svoj odnos do Filipljanov: da je on tisti, ki do njih čuti globoko ljubezen (prim. 1,8) in da je skupaj z njimi »v Mesiju« ter soudeležen v Svetem Duhu, zato jih lahko spodbuja in zato njegova spodbuda nekaj velja.

Glede na 1,9 se obe razlagi ne izključujeta.

παράκλησις ἐν Χριστῷ ('spodbuda/opominjanje/tolažba, (ki je) v Mesiju/Kristusu')

Ves navdih za kakršno koli krščansko akcijo ali spremembo izhaja iz temeljnega dejstva, da verujoči bivajo »v Mesiju«. Gre za temeljni Pavlov pojem, ki je hkrati mističen (označuje resnično združenost z Mesijem po veri in v Svetem Duhu; v tej združitvi smo zares deležni njega oziroma udeleženi v njem, kot bomo še videli) in praktičen, saj definira, navdihuje in oblikuje naše vsakodnevno mišljenje in življenje.