Gal 5,13–6,5: Božji Duh zdravi človeško sprtost in razbitost

Preberi odlomek

Celoten odlomek o delih mesa in sadu Duha je na obeh koncih vpet v razpravo o slabih odnosih med učenci (5,15.26; 6,3) – predvsem gre za razne oblike prepiranja in medsebojnega nasprotovanja. Seznama v v. 19–23 ne delujeta samostojno, kot nekaj splošnega, ampak kot preprosta kazalca, kje je kdo: ali ravna po mesu ali po Duhu. Sama po sebi nista namenjena temu, da bi s pomočjo njiju prestopili v boljše življenje. Sta kontrolnika, kazalca.
Splošna rešitev problema ni podana v teh seznamih, temveč v 5,16 in nato bolj konkretno v 5,24–25. Tu je treba nujno brati vzporednico v Rim 8,13–14. Tako postane jasno: življenje po Duhu je križanje »mesa«, se pravi stare, sebične adamske narave. Vrstici 24 in 25 v Gal 5 govorita eno in isto iz dveh različnih perspektiv. Žal pa si danes le malo kristjanov predstavlja, da hoditi v Svetem Duhu pomeni najprej apliciranje Kristusove smrti na moje lastno »meso«.
Konkretna rešitev problema, ki ga obravnava ves odlomek, pa je v 6,1–2: »Bratje, če se kdo zaleti v kak greh, ga vi, ki vas vodi Duh, popravite, in sicer v duhu krotkosti, pri tem pa glej nase, da ne boš skušan tudi sam. Drug drugemu nosite bremena in tako boste izpolnili Mesijevo postavo.« Tam, kjer gre res za kakšno napako pri bratu, je potrebna krotkost, nežnost, nenasilnost. Tako se odziva novi človek, rojen iz Duha in delujoč po Duhu. In tudi on mora pri tem močno paziti: greh drugega ima moč, da povleče vanj tudi njega samega. Ta »duh krotkosti« je nasprotje od »praznega dozdevanja, da si nekaj« (5,26; 6,3!). Kristusov križ je opravil s tem!
Aba, Oče, s krstom smo križali starega človeka in tvoj Duh nam po Kristusu daje praktično moč, da ga križamo vsak dan, vedno. Uči nas hoditi v Duhu in resnici, moliti v Duhu, služiti v Duhu, korigirati druge v Duhu.