Jozue 23: Preizkušnja odrešenih

»Bodite torej zmožni (katischýsate) močno čuvati in delati vse, kar je zapisano v knjigi Mojzesovega zakona. … Če se namreč obrnete stran in se pridružite tem preostalim narodom z vami in se poročate z njimi in se mešate z njimi in oni z vami, vedite, da Gospod ne bo več iztrebljal teh narodov pred vami, in vam bodo v zanko in spotiko in trn v peti in puščice v vaših očeh, dokler ne boste pogubljeni iz te dobre dežele …« (v. 6.12–13 po LXX)

V obljubljeni deželi je kakor v raju: izvoljenci so pred preizkušnjo. Nekaj dežele že imajo in v tem se vidi Božja ljubezen, pomoč in zvestoba. To jih kliče k zvestobi in nadaljnji poslušnosti njemu. Preostanek dežele pa jim ponuja drugo, slabo možnost: da se odvrnejo od Boga k prevari. Težava je v mešanju, spajanju, zavestnem zavezovanju (poroka!) s preostalimi narodi. Zato teh Bog niti ne more več uničiti, ker bodo delno pomešani z njegovim ljudstvom. Uniči lahko kvečjemu vse skupaj. Jozue/Jezus kliče izvoljene k moči za izpolnjevanje vse Božje besede. Dokler je z njimi, tudi je tako (v. 8!). Ko pa Jezusa ne bo več med njimi, jim on sam že vnaprej napove odpad in propad (v. 15!). Manjkala bo moč za poslušnost in za uresničitev obljub.

Zdi se, da je podobno pri spreobrnjenju. (Prehod čez Jordan je namreč predpodoba krsta.) Bog zelo hitro dá človeku zmago nad mnogimi grehi, medtem ko nekatera področja ostanejo neosvojena. (Prim. Joz 13,1sl.) Bog želi, da mu tudi glede teh potrpežljivo in poslušno zaupamo. On bo opravil z njimi ob svojem času, lahko da s čisto svojimi sredstvi (v. 5). Za nas pa je bistveno, da se tem stvarem, ki so v nas ostale od starega človeka, ne pridružujemo, ne jemljemo za svoje, se ne poistovetimo z njimi, ne zavezujemo z njimi, ne navezujemo nanje. To ustavi duhovno rast, delovanje Duha v nas. Dokler te stvari ostajajo v nas mirno, v podrejenosti Duhu in našemu duhu, jih moramo pustiti, dokler jih Bog ne odstrani – ponavadi je to takrat, ko se dvignejo proti Duhu in hočejo zasenčiti Boga. To je pomen tega, da je Bog Izraelu naklonil počitek pred vsemi sovražniki (v. 1), čeprav so med njimi še vedno ostali poganski narodi!?

Aba, Oče, očisti me vseh madežev mesa in Duha (2 Kor 7,1), vendar pod tvojim vodstvom, po tvojem redu in vrsti. Zaupam v tvojo obljubo! Daj mi moč, da se zelo močno držim Jezusa, tvoje Besede! Ostajam v tvojem počitku, zaupanju in poslušnosti. Ti se boriš. Tvoj Duh podira moje trdnjave, eno za drugo, kakor in kadar hoče (Jn 3,8; 1 Kor 12,11).
Zdaj sem v tvoji deželi. Tukaj prebivaš ti, tukaj hodiš med ljudmi (2 Kor 6,16; 1 Mz 3,8). Da sem prišel sem, je čisti čudež. Ti si umaknil gore in velikane. Tu sem odrešen. Pri Počitku (Mt 11,28). Vse, kar boš še naredil v meni in z mano, bo tvoje delo. Čakam. Poslušam. Da. S tabo bom sodeloval pri vsem. Delaj mojo voljo in hotenje (Flp 2,13) z vrojeno Besedo (Jak 1,21).