Apostolska dela: Evangelij Svetega Duha
Apostolska dela opisujejo razlivanje Svetega Duha. Beseda kaže ne obilje, prekipevanje, na »več-kot-dovolj«, ki se je odprl z Mesijevim križanjem in njegovo nepreklicno vrnitvijo v življenje – v pravo, »večno« življenje vzpostavljenega Božjega kraljestva, katerega glava je zdaj on kot »Božji Sin v moči«. Jezusov programatični stavek na začetku (ki so hkrati njegove zadnje besede Cerkvi!) določa vsebino knjige: »Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« (1,8) V vsej knjigi nato opazujemo, kako to pričevanje napreduje in prodira po naslednjih koncentričnih krogih: Jeruzalem (pogl. 2–7) vključno z Judejo ( 5,16; 8,4; 9,31–43 ), potem Samarija ( 8,4–25 ) in nato poganski narodi (pogl. 10–11 in nato od pogl. 13 naprej), vse do Etiopije ( 8,26–39 ) in Rima ( 28,17–31 ), ki je bil tedaj razumljen kot središče obljudenega sveta. Kljub naslovu »Apostolska dela« glavni junak te pripoved...