Zapiski o Besedi

Preberi Evangelij po Janezu 1,19–51 1,26 ὃν ὑμεῖς οὐκ οἴδατε ('[on,] ki ga vi na poznate') Jezus je navzoč kot skrivnost. 1,29 ὁ ἀμνὸς τοῦ θεοῦ ὁ αἴρων τὴν ἁμαρτίαν τοῦ κόσμου ('Božje jagnje, ki odvzema/odnaša/dviga/uničuje greh sveta') Jezus je že od začetka Žrtev, ki jo je poslal Bog, da vzame zlo iz sveta, Obnovitelj stvarstva v prvotno nedolžnost. 1,31 κἀγὼ οὐκ ᾔδειν αὐτόν ('in tudi jaz ga nisem poznal') Jezus je skrivnost tudi za Janeza! 1,32 τὸ πνεῦμα καταβαῖνον ὡς περιστερὰν ἐξ οὐρανοῦ καὶ ἔμεινεν ('Duha, ki se je kakor golob spuščal z neba in ostal') Vrnitev Boga med ljudi? Začetek stalnega obrata Nebes proti zemlji? 1,33 ὁ βαπτίζων ἐν πνεύματι ἁγίῳ ('on, ki krščuje v Svetem Duhu') Tako Janez povzema Jezusovo službo; njegov krst je majhen predznak Krsta, ki prihaja. Zanimivo, da evangelist Janez tukaj ne dodaja svaril iz Lk 3,7–9 in vzp. (vendar gl. 3,36 in tamkajšnjo op.). Krstnik je tukaj samo priča z...

Preberi Evangelij po Janezu 1,1–18 1,1 Ἐν ἀρχῇ ἦν ὁ λόγος ('V počelu je bil Logos') Božanski Logos/Beseda/Govor/Smisel/Razum/Zakon je pred vsem bivajočim. On je počelo in izvir bivanja. Smisel predhodi biti. 1,1 πρὸς ('k' oziroma 'proti' oziroma 'pri [Bogu]') Kakor sogovornik, obrnjen k Bogu ali celo ki nagovarja Boga? Vsekakor je naznačeno, da je bil Logos najprej skrit. Novozavezno razodetje pomeni razkritje temeljne skrivnosti obstoja. Pri Bogu je bil torej Govor, ki je bil najprej obrnjen navznoter, v »Očetovo naročje«, s stvarjenjem pa se je obrnil navzven in postal Božje samoizlitje v obstoj, izhajanje Boga v to, kar ni Bog, ampak stoji Bogu partnersko nasproti. Zato je Logos tudi samoumevno nosilec Božjega razodetja, njegove samopriobčitve. In v drugi smeri: ker je svet in človek nastal prek Logosa, nosi njegov pečat in je capax dei , usposobljen za učlovečenje Logosa v Jezusu Kristusu. Torej drži Barthova trditev: Bog je že pred st...

Kol 1,15–20 Sin je vidni izraz nevidnega Boga, prvenec, višji od vsega, kar obstaja. Kajti Bog je z njim ustvarjal svet: vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vse, kar se vidi in česar se ne vidi, kar koli prestoluje in gospoduje, kar koli vlada in vrši oblast. Sin je pred vsem tem: on sam povezuje vse stvari. On je glava Cerkve, svojega telesa, on je počelo, prvi zmagovalec nad smrtjo: on je pred vsemi in nad vsemi. Bog je namreč v svoji dobroti določil, naj bo v Sinu navzoča vsa božanska popolnost in njegovo žrtvovanje na križu naj pomiri vse, kar je v nebesih in na zemlji: vse stvarstvo naj se spravi z Bogom.