Objave

Predstavljena objava

Markov evangelij vere

Markov evangelij je bil napisan prvi, kot prvo poročilo o Jezusu, o njegovi osebi, naukih in dejanjih. Preseneča, kako malo je v njem »učenja« v pravem smislu besede. V pogl. 4 je nekaj prilik o Božjem kraljestvu, v pogl. 13 je govor o porušenju templja in prihodu Sina človekovega, sicer pa pri Marku ni daljših Jezusovih govorov. Kaj je tista prva, glavna stvar, ki jo torej uči Učitelj Jezus? Izkaže se, da je odgovor zelo preprost: vera. V Markovem evangeliju se vera oziroma verovanje pojavlja na dvaindvajsetih mestih , od prvega do zadnjega poglavja. Preden pregledamo ta mesta, na kratko povejmo, kaj vse obsega grška beseda pístis , ki jo prevajamo z vera . Pomeni tako osebno zaupanje, zanašanje in zvestobo, kot gotovost, prepričanje in verovanje v določena dejstva. V sodnem kontekstu lahko pomeni celo dokaz, v političnem pa lojalnost imperiju. Vse te pomenske odtenke moramo imeti pred očmi, ko beremo Markov evangelij. Pomenljivo je že prvo mesto, 1,15 . Tukaj so...
Objavite komentar
Read more »

Habakuk: Zvesto čakanje na Božje razodetje

Habakuk se je znašel v težkih okoliščinah, pritožil se je Bogu, ta pa mu je povedal, da prihajajo še težje stvari. Nato je šel na svojo stražo in čakal na Boga. Ta mu je odgovoril, naj vztrajno čaka na razodetje. V vsem kaosu in zlu bo »pravični živel iz moje zvestobe/vere« (2,4 LXX) – zvesto se bo naslonil nanjo, črpal iz nje, zato bo sam zvest in (o)pravičen. (Verjetno zato Pavel, ki je ta odlomek dosledno citiral brez »moje« (LXX) ali »svoje« (MT), doda »iz vere v vero« (Rim 1,17) – »iz Božje zvestobe v zvestobo/vero pravičnega«.) Sledi razodetje Božje jeze, ki nenadoma zažari v obljubi, da bo Božja slava napolnila vse stvarstvo (2,14). Zdi se, da je samo razodetje te slave nato upesnjeno v psalmu v 3. poglavju. Aba, Oče, vztrajno te čakam na skali tvoje zvestobe, tvoje zanesljivosti, resnice. Da, želim neprestano zajemati iz nje in se krepiti v zvestobi. Skala v meni. Razodeni se tudi meni in drugim, pošiljaj nam videnja tvoje slave, razodetja tvoje presežne moči. Govori nam v naši...
1 komentar
Read more »

Gal 5,13–6,5: Božji Duh zdravi človeško sprtost in razbitost

Preberi odlomek Celoten odlomek o delih mesa in sadu Duha je na obeh koncih vpet v razpravo o slabih odnosih med učenci (5,15.26; 6,3) – predvsem gre za razne oblike prepiranja in medsebojnega nasprotovanja. Seznama v v. 19–23 ne delujeta samostojno, kot nekaj splošnega, ampak kot preprosta kazalca, kje je kdo: ali ravna po mesu ali po Duhu. Sama po sebi nista namenjena temu, da bi s pomočjo njiju prestopili v boljše življenje. Sta kontrolnika, kazalca. Splošna rešitev problema ni podana v teh seznamih, temveč v 5,16 in nato bolj konkretno v 5,24–25. Tu je treba nujno brati vzporednico v Rim 8,13–14 . Tako postane jasno: življenje po Duhu je križanje »mesa«, se pravi stare, sebične adamske narave. Vrstici 24 in 25 v Gal 5 govorita eno in isto iz dveh različnih perspektiv. Žal pa si danes le malo kristjanov predstavlja, da hoditi v Svetem Duhu pomeni najprej apliciranje Kristusove smrti na moje lastno »meso«. Konkretna rešitev problema, ki ga obravnava ves odlomek, pa je v 6,1–2: »Brat...
Objavite komentar
Read more »

Mt 5,1–12: Koraki v hoji za Jezusom

Blagri, oziroma dobesedno: razglasi, kdo je srečen, so manifest Božjega kraljestva in opredelitev, komu je namenjeno. Torej so tudi manifest učenčevstva: kakšni so učenci, koga lahko zajame to kraljestvo. Blagri od v. 3 do v. 10 s ponovitvijo »nebeškega kraljestva« predstavljajo zaključeno celoto (t. i. inclusio ). Zdi se, da si sledijo v logičnem zaporedju, da predstavljajo korake na določeni poti od začetka do konca. Začetek: to, da se zavedaš, da si duhovno ubog. Iz tega sledi, da se zaveš lastnih grehov in grehov sveta ter nad njimi žaluješ. Zato zavzameš ponižno in povsem nenasilno držo. In tu se v tebi pojavi velika lakota in žeja po Bogu – da uredi stvari, tako kot je prav. Bog ti da, da postaneš usmiljen do vseh ljudi in dosežeš njegovo obilno usmiljenje in odpuščanje. To očisti tvoje srce, da se ti po Duhu začne razodevati Bog (prim. Ef 1,18 ). Toda ne ostaneš samo pri tem, ampak imaš poslanstvo v svetu: da tja prinašaš spravo, ki jo prinaša edinole evangelij miru (prim. Ef 6,...
Objavite komentar
Read more »

Mlačnost

Slika
Praviš: premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem. Ne zavedaš se, da si siromak in bednež, ubog, slep in nag. Svetujem ti, da kupiš od mene zlata, v ognju prečiščenega, tako da obogatiš, in belih oblačil, da se pokriješ in se ne pokaže sramota tvoje golote, ter mazila, da si natreš oči in spregledaš. Jaz karam in vzgajam vse, ki jih ljubim: bodi torej goreč in se spreobrni. (Raz 3,17–19) Rak-rana cerkve na Zahodu je mlačnost, lahkomiselnost v odnosu z Bogom in zaskrbljenost ali zavzetost za stvari tega sveta, ker smo materialno bogati. Pred Bogom smo najbolj revna, uboga in bedna ljudstva, ker nimamo časa in srca zanj. Smo slepi za njegovo slavo in kraljestvo. Smo nagi, ker hodimo v mesu, ne v Duhu. Vladar Mesija nas kliče k pravemu bogastvu, k nedolžnosti novega človeka in k maziljenju Duha. In predvsem: k spreobrnjenju, da postanemo goreči . Aba, Oče, vžgi nas, da bomo goreči za Vladarja, za Mesija Jezusa. Priznavamo ti svojo bedo in zaslepljenost. Krsti nas z ognjem, kakor...
Objavite komentar
Read more »

Prvo Janezovo pismo: Luč nove zapovedi proti temi greha

Prvo Janezovo pismo je preprosta in hkrati globoka meditacija o Jezusovi novi zapovedi ljubezni med učenci (Jn 13,34) in o drugih ključnih temah Janezovega evangelija: Jezus kot luč, ki vse razsvetljuje (Jn 1,3–4.9; 8,12; 12,35–36), osvoboditev od greha, ki jo prinaša Božji Sin (Jn 8,31–36), dar Duha resnice, ki nas uči vsega (Jn 14,26), uslišana molitev (Jn 15,7.16). Janez piše »ljubljenim otročkom« zato, ker jih ogrožajo nekateri varljivci, lažnivci, zapeljivci. Ti so sprevrgli evangelij, ki so ga slišali od začetka. Kot kaže, gre za nekakšne »proto-gnostike«, ki so zanikali, da je Jezus res Kristus oziroma da je Kristus prišel v Jezusovem mesu, se pravi, zanikali so, da sta Jezus in Kristus nerazdružljiva (1 Jn 4,2–3). Zaradi tega zemeljsko življenje in učenje Jezusa iz Nazareta zanje ni bilo več merodajno, kot zgled, ki naj bi ga posnemali (1 Jn 2,6; 4,17). Ti proto-gnostiki so očitno živeli razuzdano, v različnih grehih (podobno srečamo v Jud 1,3–14 in 2 Pt 2; 3,3–4, poznih aposto...
Objavite komentar
Read more »

Gal 5,16–26: Življenje po mesu ali Duhu?

Za ljudi vere očitno še vedno ostaja nemogoča možnost, da se vrnejo v stare tire. Možnost “mesa” (sebične stare narave) na žalost še ni ukinjena. Je pa nad njo obljuba (tako je namreč treba brati v. 16: prihodnjik, ne velelnik!): če se pustimo voditi Duhu, ki je v nas, bodo impulzi starega človeka mrtvi, uničeni od znotraj, križani, in tako nismo več pod postavo, ki je dana za to, da jih zavira od zunaj. Seveda, kjer je Duh, je postava kot šibkejše orodje oziroma slabše zdravilo nepotrebna. Potem sledi precej natančen opis enega in drugega življenja. The rubber hits the road. Poleg očitnih zunanjih grehov so našteti tudi nekateri notranji: sovraštvo, prepirljivost, nevoščljivost … Pavel ostro izpriča: če to prakticiraš, se ne varaj: nisi v Božjem kraljestvu in tja tudi ne prideš, če se ne spokoriš in ne odnehaš s takšnim življenjem. Seveda: če živiš v starem in se s tem strinjaš oziroma imaš to za “normalno”, namesto da bi se proti temu boril, si ne domišljaj, da spadaš v novo. V K...
Objavite komentar
Read more »