Zapiski o Besedi

Jn 1,1–18 V počelu vsega je Logos. Logos je pri Bogu in Logos je Bog. Po njem je vse dobilo svoj obstoj in brez njega ni dobila obstoja niti ena stvar, ki je začela obstajati. V njem je življenje in življenje je človeku luč. Ta Luč sveti v temi, tema pa je ni sprejela. Bil je človek, poslan od Boga. Ime mu je bilo Janez. Prišel je kot priča, da bi pričeval o Luči in da bi zato vsi začeli zaupati. On ni bil Luč, ampak je pričeval o Luči. Na svet je prihajala resnična Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Bil je na svetu in svet je po njem dobil svoj obstoj, toda svet ga ni spoznal. Prišel je domov k sebi, toda svojci ga niso sprejeli. Tistim, ki so ga sprejeli, njim, ki zaupajo v njegovo ime, pa je dal oblast, da začnejo bivati kot Božji otroci, ki se niso rodili po človeško, iz mesa in krvi, temveč so rojeni iz Boga. Logos je postal šibko človeško bitje in si med nami postavil šotor. Zrli smo njegovo veličastvo, veličastvo Edinstvenega, ki prihaja od Očeta, polnega nezas...

Preroška beseda obupani skupnosti. Ali bolje: beseda obupanemu ostanku nečesa, kar je nekoč bilo pomembno. Ostanek je preživel, toda ne znajde se več v svetu. Nastopile so nove velesile, novi izzivi, novi nasprotniki, nova zasramovanja. Ljudje si za silo urejajo svoja bivališča in nekako poskušajo ponovno zaživeti. Vendar je vse kakor ukleto: slabe letine, nesreče, težave – slabo jim gre. Trudijo se, a ni rezultatov. Sredi med njimi pa je velika razvalina: kup kamenja, ki je bil nekoč Gospodov tempelj. Vsak dan zadevajo ob njega, vendar izgleda, kakor da ga ne vidijo. V teh okoliščinah se zgodi Gospodova beseda, Božje razodetje. »Vi pravite: ni še prišel čas … Za vas same pa je čas?« (Ag 1,2.4) Beseda zadene ob osnovno tkivo človeške padle narave: »Najprej jaz, potem ti.« V tem primeru celo: »Najprej jaz, potem (morda) Ti.« Toda obstoj Izraela je v tem, da svetu daje pričevanje o Bogu. In tempelj je konkretna ikona, zakrament tega pričevanja. Milostno podarjen urejen kraj, kjer Bog »...