Prijatelj mi je napisal nekaj vprašanj glede naslednjega
odlomka v knjigi Razodetja:
»Ko je odtrgalo peti pečat, sem
videl ob vznožju oltarja duše pomorjenih zaradi Božje besede in zaradi
pričevanja, ki so ga dajali. In zavpili so z močnim glasom: »Doklej, o Vladar,
ki si svet in resničen, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?«
Tedaj je vsak izmed njih dobil belo oblačilo in rečeno jim je bilo, naj
potrpijo še malo časa, dokler se ne dopolni število njihovih soslužabnikov in
njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni kakor oni sami.« (Raz 6,9–11)
1.
Zakaj ti kristjani niso odpustili, če so jih
učili, da morajo odpuščati?
2.
Zakaj so sploh v nebesih, če drži vrstica iz Lk
6,37: »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni.
Odpuščajte in vam bo odpuščeno.«
3.
Zakaj jih Bog ne opomni, da naj raje odpustijo?
4.
Celo belo oblačilo dobijo, kljub njihovemu »neprimernemu
vedenju«?
Protivprašanje: »Harmonično« ali »napetostno« branje?
Najprej je treba zastaviti načelno vprašanje, kaj narediti s
tistimi mesti v Svetem pismu, ki so si (na videz ali zares) v nasprotju.